Netopirji
| Netopirji Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 »Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
| ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Družine | ||||||||
|
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (Kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo. Veliki netopirji niso zmožni eholokacije; njihov gobec je podoben pasjemu.
Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih.
Eholokacija[uredi | uredi kodo]
Večina netopirjev med letom cvilka. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo, kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov s prostim ušesom ne sliši, je pa to mogoče s posebnimi napravami.
Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. nočnimi metulji ali nektarjem iz cvetlic. Nektar in kri ližejo z dolgim jezikom. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Bivališča[uredi | uredi kodo]
Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, drevesnih duplinah, netopirnicah, špranjah sten, na postrešjih cerkev, hlevov in zapuščenih objektov ter drugih stavb.
Svetli del dneva preživijo v zatočiščih (oz. bivališčih).
Izbirajo si zatočišča, ki imajo relativno konstantno temperaturo in vlažnost ter so varna pred plenilci.
Zimsko spanje[uredi | uredi kodo]
Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10 ˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut.
Netopirji v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
Netopirji so po številu vrst največji red sesalcev na slovenskem ozemlju. Tu živi po do zdaj zbranih podatkih 30 vrst, ki jih uvrščamo v štiri družine:[1]
- podkovnjaki (Rhinolophidae),
- gladkonosi netopirji (Vespertilionidae)
- dolgokrili netopirji (Miniopteridae)
- trdouhi netopirji (Molossidae).
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Podgorelec, Monika. Ogroženost in varstvo netopirjev v Sloveniji Arhivirano 2010-10-08 na Wayback Machine.. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Pridobljeno 22.7.2010.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Lovka, Milan; Tome, Staša; Lipej, Lovrenc; Kryštufek, Boris (2003). Živali: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 123944192. ISBN 86-11-16527-6. OCLC 446425942.
- Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
.png){kind=small}